Kaj je anksioznost? Preverite najpogostejše znake in ukrepajte pravočasno


Kaj je anksioznost

Doba tehnologije – v zadnjih desetih letih se je svet soočil s spremembami, ki so dotedanje življenje obrnile popolnoma na glavo. Nesmiselno bi bilo trditi, da nam pametna tehnologija in napredna znanost nista v marsičem olajšali bivanja in splošnega delovanja. Vendar pa je sodoben način življenja s seboj na žalost prinesel tudi številne škodljive navade, ki so se kot rak rana zakoreninile v naš vsakdan. Kar na enkrat smo se zjutraj začeli zbujati brezvoljni, opuščati nam ljube dejavnosti in se prenehali družiti s prijatelji. »Ah ne skrbi, le malo si pod stresom,« smo lahko slišali z vseh strani. Nato pa je peščica začela opozarjati na slabo psihično zdravje družbe. Kaj je anksioznost, o kakšni izgorelosti govorijo psihoterapevti in ali sem ‘bolan’ tudi jaz?

O psihičnem zdravju in boleznih, povezanih z njim se v preteklosti ni kaj dosti govorilo – še več, označene so bile za sramotne, ljudje s težavami pa odrinjeni na rob družbe. Medicina je napredovala, anksiozne motnje, depresije in ostale podobne težave pa se je začelo ‘zdraviti’ s predpisovanjem zdravil in raznoraznih terapij. Manjkalo pa je tistega, kar pri obravnavi omenjenih stanj šteje največ – pristen stik s človekom. Osebe, ki so se v preteklosti že soočile z anksioznostjo ali katero drugo obliko osebnostne stiske, povedo, da jim je najbolj pomagal prav pogovor, lepa beseda ali pa sogovornik, ki jih je bil pripravljen poslušati. Dandanes se zato velik del pomoči usmerja v terapije s pogovorom, pri tem pa sodelujejo izkušeni psihoterapevti in psihologi.

A največ lahko za svoje naredimo le mi sami. Naučiti se moramo poslušati svoje telo in ob alarmantnih znakih stopiti v akcijo in poiskati pomoč. Kvaliteta življenja je namreč izjemnega pomena. Zato vam v nadaljevanju razkrivamo, kaj je anksioznost, kako jo prepoznati in kdaj je potrebno aktivno ukrepati.

Zdi se, da se o duševnem zdravju še danes govori premalo, povezano je z občutki sramu in nelagodja, zato te težave mnogi prikrivajo.

Hej, človek, ustavi se

Izredno zaskrbljujoč je podatek, da se kar 72% ljudi sooča s simptomi stresa in zgodnje izgorelosti. To v grobem pomeni, da je vsak četrti Slovenec vsak dan v stresu! Toda pozor – stres je popolnoma naraven odziv našega telesa in je dejansko pozitiven. Zakaj? Ko smo ljudje dalj časa obremenjeni zaradi različnih razlogov (naporno obdobje v službi, večje spremembe v osebnem življenju, itd.), nam telo z očitnimi znaki sporoča: hej človek, ustavi se! Od nas pričakuje, da si vzamemo nekaj dni zase, se odpravimo na izlet, počnemo nam ljube stvari in se tako odpočijemo. Pa to dejansko tudi storimo? Velika večina najverjetneje ne.

Problem je, da smo se kot družba naučili živeti pod konstantnim vplivom stresa. Glavna težava po mnenju številnih strokovnjakov tiči v izjemno hitrem tempu življenja, ki ljudi sili, da svoje telo dobesedno programirajo in dneve preživljajo po neki vnaprej določeni časovnici. Očitne znake, da z nami nekaj ni povsem vredu, potiskamo na stran ter tako pozabljamo nase in na svoje dobro počutje. Poleg tega nas mediji in socialna omrežja bombardirajo z nekimi navideznimi standardi, ki naj bi jih dosegali in kaj kmalu se zgodi, da preprosto ne zmoremo več. Pomoč po navadi poiščemo šele takrat, ko se nam vse začenja rušiti kot hišica iz kart – zato še pravočasno razčistimo, kaj je anksioznost in kako se z njo uspešno spopasti.

Kaj je anksioznost?

Vsak izmed nas se je zagotovo že vprašal, kaj je anksioznost, vendar pa pogosto ne dobimo natančnega odgovora. Dejansko ne gre za bolezen, ampak čustveno stanje, ki ga zaznamujejo neprijetnost, nerealni občutki strahu in močna živčna napetost. Ste vedeli, da naj bi za anksioznimi motnjami trpelo kar okrog 10 % ljudi po svetu?

Tako kot stres, je tudi anksioznost povsem naraven odziv, ki je ključnega pomena za naše preživetje v primerih, ko nam preti nevarnost iz okolja. Problem nastane, ko smo nevarnosti (izredno naporne življenjske situacije, soočanje z pretirano negativnimi dogodki, itd.) izpostavljeni predolgo časa in se v telesu poruši ravnovesje. Ko govorimo o anksiozni motnji, imamo torej v mislih pretiran odziv, ki v nobenem primeru nima stika z realnostjo, občutki tesnobe, ki jih ob tem doživljamo pa so izjemno močni, nenehno prisotni in človeka dobesedno oropajo normalnega življenja.

Naša življenja so stresna, zato mora vsak pri sebi odkriti načine, kako z njim znosno živeti.

Poznamo več različnih anksioznih motenj, ki se razlikujejo po jakosti in vplivu na posameznikovo kakovost življenja:

  • generalizirana anksiozna motnja ali GAM: močni in dolgotrajni občutki tesnobe in strahu. Oseba z GAM je nenehno v pričakovanju negativnega ali tragičnega dogodka na različnih področjih.
  • socialna anksioznost ali fobija: pretirana skrb in neobvladljiv strah pri vsakdanjih družbenih stikih (telefonski klici, obisk trgovine, banke, pogovor z ljudmi). Gre za nekakšen strah pred sramoto in zadrego pred okolico.
  • obsesivno-kompulzivna motnja ali OCD: prisilne misli in dejanja, ki jih posameznik doživlja kot mučne in presegajo meje razuma. Najbolj znana oblika te motnje je obsedenost s čiščenjem, strah pred bakterijami, okužbami in umazanijo. Zelo znano je tudi neprestano štetje, zbiranje in kopičenje predmetov.
  • panična motnja: silovit občutek groze, ki se pojavi popolnoma iznenada. Pogosto ob tem prihaja do paničnih napadov, ki jih spremljajo potenje, bolečine v predelu prsi in razbijanje srca. Oseba ima občutek, da se duši ali čuti srčni napad, čeprav ga v resnici ne doživlja, kar je lahko tudi zelo nevarno.
  • zdravstvena anksioznost ali hipohondrija: specifična oblika anksiozne motnje, pri kateri oseba misli, da je bolna, pogosto pa je osredotočena na specifičen organ ali del telesa.
  • posttravmatska stresna motnja ali PTSM: motnja, ki nastane kot posledica preživljanja izjemno hudega dogodka ali travme.

Ne zamenjujte anksioznosti za stres

Vsak slab dan, ko si ne želimo vstati iz postelje, seveda še ne pomeni anksioznosti. Do nje po navadi pride čez leta ali po številnih obremenitvah, ki smo jih bili deležni v določenem obdobju, pa jim na žalost nismo posvečali večje pozornosti. Zato je zelo pomembno, da se pogovarjamo o tem, kaj je anksioznost in kako jo lahko preprečimo. Za začetek bomo veliko naredili že s tem, da poskušamo minimalizirati vplive zunanjih dejavnikov na naše telo.

Že res, da so začetni znaki anksioznosti v veliki meri podobni tistim, ki nastopijo takrat, ko smo nekoliko bolj pod stresom, vendar pa je ta težava veliko večjega obsega in močno otežuje normalno življenje. Pri hujših oblikah anksioznih motenj celo v taki meri, da oseba ne more normalno delovati in živeti. Pomembno je, da prepoznate kaj je anksioznost in kaj stres, saj boste lahko le tako pravočasno in pravilno ukrepali. Glavna razlika med njima je v tem, da stres in njegovi znaki izginejo, ko razrešimo situacijo, ki je do tega pripeljala. Ljudje z anksiozno motnjo pa tega niso sposobni narediti, zato je pri njih prisoten konstanten občutek strahu. Ta je neracionalen prav zaradi dejstva, da se oseba sploh ne nahaja v stresni situaciji, vendar pa zgolj misel nanjo povzroči izjemno močno nelagodje, tesnobo, v najhujših primerih pa celo napade panike.

Napadi panike se dogajajo več ljudem, kot si morda mislite.

Dolgotrajen stres je sicer eden izmed glavnih povzročiteljev anksioznosti, nikakor pa ne gre za isti težavi. Oseba, ki je pod stresom si lahko v celoti pomaga sama, medtem ko nekdo, ki se sooča z anksiozno motnjo, slednje zelo težko naredi in navadno potrebuje strokovno pomoč.

Ukrepajte pravočasno

Ključno za uspešno zdravljenje motnje je vedenje, kaj je anksioznost in prepoznavanje njenih glavnih simptomov. Vsak posameznik doživlja anksiozno motnjo na drugačen način, prav tako pa se med seboj razlikuje intenziteta posameznih simptomov. Generalno anksioznost vodi do izjemno neprijetnih občutkov v abdominalnem predelu in silovitejšega razbijanja srca. Prizadeta oseba ima občutek, kot da izgublja nadzor nad svojim telesom in okoljem.

Še posebno pozornost si zaslužijo resnejše anksiozne motnje, saj so simptomi silovitejši, pogosto so lahko tudi nevarni. Govorimo predvsem o paničnih napadih, nenadnih bolečih spominih, zelo hudih in rednih nočnih morah ter splošnemu občutku strahu.

Glavni simptomi anksioznosti so:

  • povišan srčni utrip in občutek ‘razbijanja’ v prsih,
  • hitro dihanje,
  • suh občutek v ustih,
  • občutek nemirnosti,
  • razdražljivost in žalost,
  • občutek hudega pritiska,
  • potreba po nenehnem hitenju,
  • ‘cmok v grlu’,
  • težave s koncentracijo in spanjem,
  • otrdelost v mišicah,
  • občutek panike, strahu in splošne neprijetnosti,
  • hladne, potne, odrevenele dlani in stopala,
  • slabost in vrtoglavica.
Pogovori so lahko že sami po sebi terapevtski. Če vam nasproti stoji usposobljen terapevt, pa sploh.

V boju z anksioznostjo lahko veliko naredi že oseba sama. V prvi vrsti se moramo naučiti uspešno spopadati s stresom, izvajamo lahko različne sprostitvene tehnike, smo redno telesno aktivni (ob telesni dejavnosti se sproščajo hormoni sreče) in izvajamo vaje za spreminjanje negativnih misli v pozitivne. Vendar pri hujših motnjah le te pogosto ne zadostujejo. Ko vemo, kaj je anksioznost, pa znamo prepoznati, kdaj je čas, da poiščemo strokovno pomoč.

Za zdravljenje anksioznosti se uporablja:

  • kognitivno-vedenjska terapija,
  • po potrebi zdravljenje s pomočjo zdravil, kot so antidepresivi,
  • vključevanje v podporne skupine za ljudi z anksiozno motnjo (če ima oseba željo po tem).

Postavite sebe na prvo mesto!

Danes smo si odgovorili na vprašanje, kaj je anksioznost in kako jo prepoznati. Zavedati se je potrebno, da je prav priznanje, da imamo težavo, prvi korak do rešitve problema. Če še nekaj let nazaj ljudje sploh niso vedeli kaj je anksioznost, pa je danes družba vse bolj odprta do odkritega pogovora o tej pereči temi, ki je marsikoga žal že pahnila v obup in na videz brezizhodno situacijo. O anksioznosti in njej podobnih motnjah se vse pogosteje govori tudi javno, na njene pasti pa opozarja tudi stroka. Slednje pozdravljamo tudi mi, saj je  ravno zaradi osvetlitve in poudarjanja pomena psihičnega zdravja, pomoč poiskalo veliko ljudi in se že uspešno spopadlo s težavo.

Ideja o življenju brez stresa je seveda utopična. Ključ do zdravega in srečnega življenja pa se skriva v regulaciji le tega. Naučiti se spopadati s stresnimi situacijami, zmanjševati negativne vplive na telo in včasih reči ne so zlata vredni nasveti, zaradi katerih boste svet videli v svetlejših barvah. Postavite sebe na prvo mesto, začnite vlagati v svoje psihično zdravje in o tem poučite tudi svoje otroke. Namen našega obstoja namreč ni preživeti, ampak živeti – polno in srečno.

Urednik

Pri nas si prizadevamo zagotoviti najnovejše, najbolj verodostojne in zaupanja vredne informacije o zdravju in dobrem počutju.

Zadnji prispevki