Dojenčki in malčki se pogosto srečujejo z najrazličnejšimi virusnimi obolenji kot sta prehlad in gripa. Starši, zlasti tisti, ki se s to vlogo soočajo prvič, pa se pogosto spopadejo z vprašanji, kakšen je običajen kašelj pri dojenčku, kdaj k zdravniku in kako otroku najbolje pomagati? Na prav vsa ta vprašanja bomo skušali odgovoriti v nadaljevanju.
Kašelj pri dojenčku
Kašelj pri dojenčku je izredno pogost simptom, ki ga najpogosteje povezujemo z virusnimi prehladnimi obolenji. V prvem letu starosti imajo dojenčki v povprečju kar šest do osem prehladnih obolenj, njihovo število pa se ob vstopu v zunanje varstvo še poveča. Za prehladna virusna obolenja so odgovorni različni virusi, najpogostejši povzročitelji pa so rinovirusi.
Čeprav se starši trudimo zagotavljati čim varnejše okolje za otrokovo življenje, smo virusom v resnici nenehno izpostavljeni. Tako virusi v otrokovo telo vstopajo na različne načine – preko ust, oči in nosa. Pri tem ločimo prenos virusa preko zraka, neposrednega stika ali pa okuženih površin. Zavedajte se, da je okužbe, sploh pri otrocih, ki so stalno v pogonu in se dotikajo ter raziskujejo prav vse površine, težko preprečiti. Zlasti novorojenčki, ki še niso vzpostavili tako imenovane pridobljene imunske odpornosti, ki je v prvi vrsti odvisna od izpostavljenosti otroka virusni okužbi, zbolevajo pogosteje.
Med glavne dejavnike, ki povečujejo tveganje za prehladno obolenje sodi izpostavitev otroka sovrstnikom oziroma drugim otrokom. Ker otroci običajno ne pokrijejo svojih ust med kašljanjem in kihanjem, prehladna obolenja v vrtčevskih skupinah zelo hitro zaokrožijo. Zlasti v vrhuncu sezone prehladnih obolenj (jesensko-zimski čas) je tveganje za prehladno obolenje tako izredno veliko.
Simptomi prehladnih obolenj
Kašelj pri dojenčku je verjetno eden najpogostejših simtpomov, ki ga starši zaznajo pri svojem otroku. Zlasti pri mlajših je kašelj pogosto neproduktiven, otroci pa se običajno soočajo še s težavo, da se kašljati šele dobro učijo. Ob predhodnim posvetom z otrokovim pediatrom se lahko za lajšanje težav pri izkašljevanju poslužite različnih pripravkov (večina jih je na rastlinski bazi), ki bodo kašljanje otroku olajšali.
Poleg kašlja med simptome okužbe s prehladnim obolenjem sodijo: zamašen nos, nosni izcedek, ki je sprva bister, nato pa pogosto postane rumen ali zelen, vročina, kihanje, zmanjšan apetit, razdraženost ter motnje spanca.
Običajen potek prehladnega obolenja traja 10 do 14 dni, v primeru, da traja dlje pa običajno ne govorimo o enostavnem poteku bolezni, zato je potrebna obravnava pri izbranem otroškem zdravniku.
Kako preprečiti kašelj pri dojenčku?
Zdravila, ki bi preprečil okužbo z virusnimi obolenji ali jih zdravil, ni. Najboljša preventiva je sicer preventivno delovanje, ki vključuje razkuževanje površin ter redno umivanje rok. Zlasti pri dojenčkih v prvih mesecih življenja je pomembno, da zlasti v času vrhunca sezonskih prehladnih obolenj, omejite stike dojenčka na najožje družinske člane. Če je le možno, se izogibajte javnega transporta ter javnih mest. Vse, ki bodo prišli v stik z otrokom opozorite na to, da naj v primeru znakov prehladnih obolenj ne prihajajo na obisk ter redno izvajajte zračenje prostorov, kjer se dojenček običajno zadržuje. Seveda ne pozabite na redno higieno rok ter čiščenje igrač, ki jih otrok uporablja. V primeru kašlja uporabljajte robčke, ki jih po uporabi zavržete v smetnjak.
Kašelj pri dojenčku, kdaj k zdravniku, če je otrok star manj kot eno leto?
Prehladna obolenja pri dojenčkih in malčkih običajno zdravimo na enak način kot pri odraslih – to pomeni z lajšanjem simptomov. Podporna terapija naj tako vključuje zagotavljanje zadostnih količin raztopin, dvig vzglavja, zagotavljanje vlažnega zraka v prostorih, izvajanje inhalacij ter čiščenje nosne votline. Pri dojenčkih, ki se v večini dojijo, je smiselno povečati dojenje ter dojko otroku čim pogosteje ponujati, da otrok ne dehidrira. Pri otrocih, ki se hranijo pretežno z adaptiranim mlekom ali gosto hrano, pa je smiselno dodajati tudi tekočino v obliki vode. Mleko namreč izločanje sluzi običajno še poveča, zato lahko prehladna stanje še poslabša.
Pri dojenčkih je smiselno vsaj telefonski posvet pri zdravniku opraviti ob vsakem virusnem obolenju. Zlasti je pomembno vsa virusna obolenja takoj ob pojavu simptomov prehladnega obolenja (na primer: kašelj, vročina, težave s spanjem, izcedek iz nosu) preveriti pri novorojenčkih ter dojenčkih pod 3. meseci starosti, saj je pomembno pravočasno izločiti druga dihalna stanja, med njimi na primer pljučnico.
Pri dojenčkih nad 3. meseci starosti je lahko vaše ukrepanje počasnejše, pozorno pa spremljajte zlasti količino mokrih pleničk. Opimalnih je 6 do 7 mokrih pleničk na dan, alarm pa se pojavi, če otrok podnevi več ur ne polula niti ene pleničke, kar nakazuje na dehidracijo. Pozorno spremljajte tudi telesno temperaturo – če je ta več kot tri zaporedne dni nad 38 stopinj celzija, je to že znak, da je potrebna večja pozornost. Vročino lahko sicer ob predhodnem dogovoru s pediatrom (običajno pri temperaturi nad 38,5 stopinje celzija) znižujete z uporabo različnih farmacevtskih proizvodov, ki so namenjeni tej starostnii skupini.
Znaki, ki nakazujejo, da se otrok ne spopada samo z enostavnim prehladnim obolenjem, so: prisotnost bolečin v ušesu (otrok se običajno pogosteje dotika bolečega ušesa, ob vašem dotiku pa zajoka ali nemudoma umakne glavo), rdeče oči z gnojnim izcedkom ter zelen izcedek iz nosa, ki vztraja več dni.
Na svojega pediatra ali urgentno pediatrično pomoč pa se nemudoma obrnite v primeru zaznave težav z dihanjem, ob prisotnosti dolgotrajnega intenzivnega kašlja, sploh, če so v sluzi prisotni krvavi delci, ob dalj trajajočem neutolažljivem joku ter v primeru, da postane otrok bistveno bolj pasiven ali celo neodziven.
Kašelj pri dojenčku, kdaj k zdravniku, če je otrok star več kot 1 leto?
Če se simptomi prehladnih obolenj pojavijo pri malčkih (otrocih nad 1. letom starosti) lahko zdravstveno stanje otroka na začetku samo spremljamo ter zagotavljamo podporne terapije kot so opisane zgoraj. Posvet z zdravnikom opravimo v primeru, da zaznamo težave z dihanjem ali pospešenim bitjem srca (nekoliko zvišana frekvenca bitja srca je sicer povsem normalen pojav ob vsakem dogajanju v telesu). Prav tako posvet pri zdravniku svetujemo, če prehladno obolenje spremlja več dni trajajoča vročina, sploh, če se ta vmes normalizira ter ponovno pojavi. V tem primeru gre lahko namreč za novo prehladno ali drugo obolenje, lahko pa tudi za zaplet po preboleli okužbi.
Moj otrok kašlja, ampak je aktiven kot običajno
Dejstvo je, da prehladno obolenje otroci običajno dobro prenašajo. V kolikor je vaš dojenček oziroma malček kljub kašlju dobro razpoložen in aktiven, je to že znak, da bo virusno obolenje najverjetneje prebolel brez večjih težav oziroma zapletov. Podprite ga v hidraciji telesa in mu omogočite počitek, ki bo njegovo okrevanje še pospešil.
