Za potrebe merjenja arterijskega pritiska se uporablja merilec krvnega tlaka, ki se uporablja v zdravniških ordinacijah, a je primeren tudi za domačo rabo. Če tudi sami razmišljate o nakupu tovrstne naprave ali pa jo že imate, je pomembno, da se vprašate, če veste, kako izmeriti krvni tlak? Praviloma so merilci sicer opremljeni z navodili za uporabo, natančna navodila pa najdete tudi na priloženi povezavi, kjer se poleg navodil nahajajo še pomembne informacije o merjenju krvnega tlaka. Težave s povišanim krvnim tlakom ima že precejšen del populacije, zato je pomembno, da smo ustrezno seznanjeni z vsemi ključnimi dejstvi o krvnem tlaku in merjenju le-tega.
Kaj meri merilec krvnega tlaka?
Osnovno funkcijo te naprave razkriva že samo poimenovanje, gre torej za merjenje krvnega tlaka. Natančneje pa merilec krvnega tlaka meri sistolično vrednost in diastolično vrednost arterijskega pritiska. Sistolična vrednost se meri v sistoli, ki označuje čas, ko je tlak v žili najvišji. Diastolična vrednost pa se meri v diastoli, ko je tlak v žili najnižji in je srce relaksirano. Sistolično vrednost tako imenujemo zgornja vrednost krvnega tlaka, diastolično vrednost pa spodnja vrednost krvnega tlaka. Poleg tlaka v krvi, ta naprava meri in prikazuje še pulz srca. Slednji označuje število utripov v eni minuti, znašal pa naj bi med 60 in 100 utripi na minuto.
Kako deluje merilec krvnega tlaka?
Merilniki krvnega tlaka so praviloma sestavljeni iz manšete, ki se ovije okoli nadlakti ali zapestja in merilne enote z ekranom, iz katere se odčita meritve, ta dva dela pa medsebojno povezuje cev. Slednja omogoča napihnitev manšete, katere namen je začasna ustavitev pretoka krvi v roko, s pomočjo stiska roke in zaprtja žile. Po tem se zrak iz manšete deloma izpusti, s tem pa se izenačita tlak v manšeti in tlak v arteriji. Takrat se arterija delno odpre in prepusti tok krvi, ki ustvarja vibracije, kar merilec krvnega tlaka zazna kot sistolični krvni pritisk. Proces se nadaljuje, dokler tlak manšete ne doseže diastoličnega arterijskega tlaku, saj se takrat vibracije prenehajo in se v napravi zabeleži še spodnja vrednost krvnega tlaku.
Merilec krvnega tlaka je lahko manualni ali avtomatični ter nadlaktni ali zapestni
Merilce krvnega tlaka razvrščamo v dve skupini, kjer so prvi avtomatični, drugi pa manualni. Slednji se naprej delijo še na aneroidne in živosrebrne, a so obojni primerni le za osebe z ustreznim znanjem. Manualni merilnike pogosto uporabljajo zdravnik, zato tovrstni merilniki niso primerni a domačo uporabo. Za potrebe domače uporabe se koristijo avtomatični merilci, ki arterijski tlak odčitajo sami. Značilnost avtomatičnih merilnikov je praviloma tudi ta, da opozorijo na odstopanja od priporočenih vrednosti krvnega tlaka. Merilce pa lahko delimo v dve skupini še glede mesta merjenja pritiska, tako poznamo nadlaktne in zapestne merilnike. Zapestni merilec krvnega tlaka je manjši, lažji za rokovanje in priročnejši za prenašanje, a je manj zanesljiv od nadlaktnega. Zaradi večje zanesljivosti AHA (American Heart Association) priporoča uporabo nadlaktnega merilca krvnega tlaka.
Kako se uporablja avtomatični nadlaktni merilec krvnega tlaka?
Pri uporabi vseh vrst merilnikov krvnega tlaka je izjemno pomembno, da se upoštevajo standardizirana navodila, saj lahko napačna uporaba prikaže napačne rezultate. Prav tako je pomembno, da se izbere pravilna velikost manšete, ki ustreza posamezniku. Pred meritvijo je potrebno z mesta merjenja odstraniti oblačila in 5 minut mirno sedeti na stolu s hrbtno oporo. Nato se na roko, rahlo nad komolčno kotanjo, pritrdi manšeto, ki mora biti v času merjenje v višini srca. Manšeta mora biti pritrjena tako močno, da se lahko pod njo vstavi prst. V času merjenja mora komolec roke počivati na mizi, oseba pa mora biti sproščena in ne sme govoriti, saj lahko v nasprotnem primeru merilec krvnega tlaka prikaže nepravilne vrednosti.
Merilec krvnega tlaka lahko opozori na arterijsko hipertenzijo
Kadar merilec krvnega tlaka večkrat izmeri previsoki vrednosti arterijskega pritiska, je to znak, da je potrebno obiskati izbranega zdravnika. Izbrani zdravnik namreč opravi potrebne preiskave in nato presodi, če gre za prisotnost arterijske hipertenzije. Slednje je pogosta in resna bolezen, pri kateri ima oseba kronično zvišan krvni tlak. Za diagnozo arterijske hipertenzije sta potrebni najmanj dve ambulantno izmerjeni vrednosti nad 140/90mmHg. Za domače meritve pa velja, da vrednosti nad 135/85mmHg že nakazujejo na arterijsko hipertenzijo. Ob večkratno izmerjenih previsokih vrednostih krvnega tlaka, je torej potrebno obiskati zdravnika, ki poda diagnozo in določil nadaljnje ukrepe oziroma primerne terapije.
Preventiva in posledice visokega pritiska
Visokemu pritisku pogovorno včasih rečemo tudi »tihi ubijalec«, saj navadno ne povzroča značilnih težav, ki bi jih človek hitro zaznal. Na tem mestu je tako ključna preventiva, ki omogoča hitro zaznavanje povišanja tlaka in posledično tudi hitro ukrepanje. Za vse osebe z normalnim krvnim pritiskom je dobro, da vsaj enkrat letno uporabijo merilec krvnega tlaka in si preverijo pritisk. Visok arterijski tlak lahko namreč poveča tveganje za možgansko in srčno kap, prav tako pa lahko negativno vpliva na delovanje ledvic in drugih organov. Ob že postavljeni diagnozi arterijske hipertenzije pa je pomembno redno merjenje tlaka doma in zapisovanje meritev, saj se na ta način lažje spremlja učinkovitost predpisanih terapij.